Senator, ki ga išče ICC, se že več dni skriva v filipinskem senatu

V filipinskem senatu se odvija prava drama. Senator Ronald dela Rosa, ki ga išče Mednarodno kazensko sodišče (ICC), se namreč že od ponedeljka skriva v stavbi parlamenta, da bi se izognil aretaciji.

Po poročanju lokalnih medijev so pozno zvečer po lokalnem času v poslopje senata prispeli pripadniki vojske, nekateri oboroženi z avtomatskimi puškami. Kmalu zatem so odjeknili streli, mediji pa so prikazovali prizore kaosa in zmede, poroča Guardian.

Za zdaj ni jasno, kaj je sprožilo streljanje oziroma ali je bil kdo ranjen. Dela Rosa ostaja v senatni stavbi pod zaščito zavezniških senatorjev, medtem ko ga filipinske oblasti skušajo aretirati in bi ga lahko pozneje predale ICC.

"Ne smemo dovoliti, da bi še enega Filipinca odpeljali v Haag"

Tožilci ICC dela Roso obtožujejo sodelovanja z nekdanjim predsednikom Rodrigom Dutertejem pri domnevnih zločinih proti človečnosti med brutalno vojno proti drogam, v kateri je bilo ubitih na tisoče ljudi. ICC je v ponedeljek potrdil, da je proti senatorju izdal nalog za aretacijo zaradi primerov, povezanih z uboji 32 ljudi med letoma 2016 in 2018, navaja CNN.

Dela Rosa, ki se že od ponedeljska skriva v senatu, je svoje podpornike pred tem pozval, naj se v sredo zberejo pred senatom. "Ne smemo dovoliti, da bi še enega Filipinca odpeljali v Haag," je po navedbah Guardiana dejal na novinarski konferenci.

Vztraja, da je pripravljen odgovarjati pred filipinskimi sodišči, zanika pa, da bi odobraval izvensodne poboje med vodenjem policije. Podobno je v preteklosti obtožbe zanikal tudi Duterte, čeprav je med mandatom javno grozil domnevnim preprodajalcem drog s smrtjo, piše ameriška tiskovna agencija Associated Press.

"Če moram za kaj odgovarjati, bom odgovarjal pred domačimi sodišči, ne pa pred tujci," je dela Rosa povedal novinarjem v senatu, ki mu je v ponedeljek ponudil zaščito. Senator se je takrat po večmesečni odsotnosti znova pojavil v javnosti.

Pet senatorjev je v predlogu resolucije pozvalo dela Roso, naj se preda oblastem, vendar so njegovi zavezniki temu ostro nasprotovali med burno razpravo v senatu. V zgornjem domu parlamenta ima sicer 13 od 24 senatorjev, ki podpirajo dela Roso, od ponedeljka nadzor nad vodstvom senata, navaja AP.

Streljanje v senatu sledi že ponedeljkovemu dramatičnemu dogajanju, ko so nadzorne kamere ujele senatorja Ronalda dela Roso, kako po hodnikih senata beži pred lokalnimi agenti. Ker preiskovalcem 64-letnika kljub zasledovanju po notranjosti parlamenta ni uspelo aretirati, so kompleks nato obkolili policisti v opremi za razbijanje protestov.

Predsednik senata Alan Peter Cayetano je medtem iz notranjosti stavbe objavil videoposnetek na Facebooku, v katerem je dejal, da se je pripravljen srečati z vsakim, ki želi vročiti nalog za aretacijo. Prisotnim je zaradi varnosti naročil, naj ugasnejo luči in ostanejo pri tleh.

"Ne vemo, kaj se dogaja. Vsi smo zaprti v svojih prostorih, ne moremo ven. Ne moremo zaščititi drugega osebja," je dejal. "To je filipinski senat. Kaj se dogaja? Zakaj smo tukaj pod napadom?" je vprašal in pozval organe pregona k pojasnilom.

Po njegovih besedah naj bi člani Nacionalnega preiskovalnega urada skušali vstopiti v stavbo. "Videli naj bi jih, kako vrtajo v vrata in stene," je dejal Cayetano. Dodal je, da on in drugi senatorji ne bodo zapustili dela Rose ter da pravna sredstva za preprečitev njegove izročitve še niso izčrpana.

Kdo je Ronald dela Rosa?

Dela Rosa, znan tudi po vzdevku "Bato" oziroma "Skala", prihaja iz regije Davao na jugu Filipinov in velja za dolgoletnega zvestega zaveznika nekdanjega predsednika Rodriga Duterteja. Nekdanji policist je zaslovel prav zaradi tesne povezanosti z avtoritarnim voditeljem, ki je Filipinom vladal med letoma 2016 in 2022, njegovo obdobje pa je zaznamovala brutalna vojna proti drogam.

Dela Rosa je bil načelnik policije že v času, ko je bil Duterte župan mesta Davao. Tam naj bi policija v okviru operacije "oplan tokhang" manjše preprodajalce drog prisiljevala k predaji, nato pa jih usmrtila.

Takšne operacije so po poročanju organizacije Human Rights Watch v Davaou izvajali več kot dve desetletji. Ko je Duterte postal predsednik države, Dela Rosa pa prevzel vrh nacionalne policije, so se izvensodni poboji razširili po vsej državi, piše CNN.

Po uradnih policijskih podatkih je bilo po Dutertejevem prihodu na oblast v operacijah ubitih več kot 6.000 ljudi. Številni umori domnevnih storilcev kaznivih dejanj, povezanih z drogami, so se zgodili v najrevnejših delih države, neodvisni opazovalci pa menijo, da je bilo dejansko število žrtev precej višje.

Duterteja so marca 2025 aretirali na mednarodnem letališču v Manili in ga prepeljali v Haag, kjer ostaja v priporu Mednarodnega kazenskega sodišča. Datum začetka sojenja še ni določen.

Aretacija Rodriga Duterteja je dodatno zaostrila politični spor med njegovo hčerko, filipinsko podpredsednico Saro Duterte, in predsednikom Ferdinandom Marcosom mlajšim, ki sta nekoč veljala za politična zaveznika.